Peter Dermol
Peter Dermol

Župan s srcem

Refleksija

Preobrazba daljinskega ogrevanja

Zelena preobrazba daljinskega ogrevanja ni več samo načrt za prihodnost, ampak proces, ki smo ga že začeli. Ob vlaganjih v zmanjševanje porabe in energetsko učinkovitost je pomemben del tega procesa tudi stabilno in učinkovito poslovanje Komunalnega podjetja Velenje. Podjetje je v zadnjih letih uspešno obvladovalo stroške in svoje dejavnosti širilo tudi na druga področja. Na tržnem delu poslovanja je v zadnjih šestih letih prihodke povečalo s 4,3 milijona evrov na 6,6 milijona evrov, kar danes predstavlja več kot 17 % vseh ustvarjenih prihodkov podjetja.

Z vsemi izvedenimi ukrepi je podjetju uspelo ohraniti ceno toplotne energije med najnižjimi v Sloveniji.

Največji izziv pri preobrazbi sistema predstavljajo izgube toplotne energije tako v primarnem kot sekundarnem delu distribucijskega omrežja. Dejstvo je, da imamo najstarejši in drugi največji sistem distribucijskega omrežja v Sloveniji, zato je njegova obnova eden ključnih korakov zelene preobrazbe.

S pridobitvijo skoraj 25 milijonov evrov nepovratnih sredstev smo začeli obnovo 8 kilometrov primarnega omrežja. Z izvedbo projekta predvidevamo, da bomo izgube v primarnem delu omrežja zmanjšali za vsaj 5 odstotkov. To pomeni tudi zmanjšanje emisij CO₂ za 6.200 ton letno in najmanj 1 milijon evrov prihranka na leto.

Od leta 2021 z namestitvijo ustreznih merilnih tehnoloških enot izgube v omrežju tudi natančneje spremljamo, ločeno za veji Velenje in Šoštanj. Meritve so pokazale, da so izgube na območju Šoštanja za nekaj odstotkov višje kot na območju Velenja, kar je glede na gostoto odjema razumljivo. Pomembno pa je, da te razlike poznamo, jih odkrito naslovimo in jih upoštevamo pri načrtovanju nadaljnje preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja.

Novi toplotni viri morajo biti v lasti javnega podjetja

Dosedanje izkušnje jasno kažejo, da mora Velenje slediti cilju, da si v prihodnje zagotovi lastne energetske vire za oskrbo s toplotno energijo, ki bodo v lasti javnega podjetja. Le tako bomo lahko imeli nadzor nad celotnim sistemom oskrbe – od proizvodnje do distribucije – in s tem tudi večji vpliv na stroške ter končno ceno toplotne energije za uporabnike. Pri načrtovanju tega prehoda imamo pomembno podporo Evropske komisije, evropskih bank in drugih deležnikov, ki nam zagotavljajo strokovno podporo in pomoč pri iskanju optimalnih tehničnih rešitev.

Kot najprimernejša rešitev za zagotavljanje tople vode v poletnem režimu se trenutno kaže velika toplotna črpalka v kombinaciji s sončno elektrarno. Na degradiranem območju obstoječe deponije premoga imamo dovolj prostora za postavitev takšnega sistema, zato smo že začeli pripravljati projektno dokumentacijo, ki bo podlaga za spremembo prostorskega akta.

V postopek bo vključena tudi širša zainteresirana javnost, saj želimo tako pomembne odločitve o prihodnosti energetike v Šaleški dolini sprejemati pregledno in ob vključevanju lokalnega okolja.

Za zagotavljanje zanesljive oskrbe s toplotno energijo v zimskem režimu smo v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko najeli strokovno podjetje, ki bo z modelom t. i. multikriterijske analize opredelilo najprimernejše tehnične rešitve za naš sistem. Analiza je v zaključni fazi, zato lahko danes že precej jasno povemo, v katero smer gredo predlagane rešitve. Med njimi so postavitev biomasnega kotla, morebiti tudi v kogeneraciji s proizvodnjo električne energije, električni kotel ter možnost manjše plinske enote za zagotavljanje t. i. vršne energije.

Ker želimo pred dokončnimi odločitvami preveriti tudi dobre prakse in izkušnje drugih okolij, smo spomladi organizirali ogled primerljivega referenčnega objekta v Celovcu. Na obisk smo povabili tudi člane Krajevne skupnosti Pesje, saj so prebivalci tega območja zaradi bližine predvidene energetske lokacije med najbolj neposredno vključenimi v proces preobrazbe.