Peter Dermol
Peter Dermol

Župan s srcem

Refleksija

Gospodarstvo

Cilj: večja razpršenost delovnih mest

Uspešno družbeno prestrukturiranje Velenja je tesno povezano z razvojem gospodarstva. Časi, ko smo se lahko v veliki meri zanašali na dva največja zaposlovalca – Premogovnik Velenje in Gorenje, se spreminjajo. Na eni strani zaradi napovedanega prenehanja izkopavanja premoga, na drugi zaradi sprememb po prihodu novega lastnika Gorenja, družbe Hisense, ki se tako kot številne druge mednarodne korporacije sooča z zahtevnimi razmerami na svetovnih trgih.

Pristojnosti lokalne skupnosti na področju gospodarstva so omejene. Občina ni tista, ki neposredno odpira nova delovna mesta, lahko pa ustvarja pogoje za razvoj gospodarstva, podpira obstoječa podjetja, privablja nove investitorje ter vzpostavlja okolje za nastajanje novih podjetij in delovnih mest.

V zadnjih letih je bilo v Velenju nekaj delovnih mest ukinjenih, vendar smo ta izpad skupaj z gospodarstvom uspeli nadomestiti z novimi. Leta 2020 smo imeli v Velenju 15.882 delovnih mest, leta 2025 pa 16.852. Pozitiven je tudi trend brezposelnosti. Ta se je z 9,97 % leta 2020 znižala na 4,6 % leta 2025. Seveda se razmere na trgu dela lahko spreminjajo in so odvisne tudi od širših gospodarskih in geopolitičnih razmer, na katere lokalna skupnost nima neposrednega vpliva.

Pomemben gospodarski kazalnik je tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki je v Velenju od leta 2020 do leta 2025 narasla za 51,6 %. Velenje je bilo zaradi strukture delovnih mest po tem kazalniku sicer vseskozi pod slovenskim povprečjem, vendar se je razlika v zadnjih letih pomembno zmanjšala v korist Velenja. Prepričan sem, da se bo ob nadaljnjem sistematičnem vlaganju v podporno okolje za gospodarstvo ta trend nadaljeval, če na trgu ne bo večjih negativnih sprememb.

Razpršenost delovnih mest je dolgoročen proces. Naš cilj mora biti ustvarjanje raznolikega nabora kakovostnih delovnih mest za različne skupine prebivalcev. Pri tem ugotavljamo, da je ponudba kakovostnih delovnih mest za ženske danes manjša kot za moške. Tudi zato smo v občinski upravi že pred leti začeli izvajati ukrepe, s katerimi želimo gospodarsko strukturo Velenja postopoma razširiti in zmanjšati neposredno odvisnost mesta od posameznih velikih zaposlovalcev.

Širimo Poslovno cono Stara vas

Poslovna cona Stara vas je eno ključnih območij za nadaljnji gospodarski razvoj Velenja. V zadnjih letih smo v coni sistematično širili komunalno infrastrukturo, v kar smo vložili 1,43 mio evrov, odkupovali strateška zemljišča ter jih namenjali domačim in tujim investitorjem.

Rezultati teh vlaganj so že vidni. V coni je bilo zgrajenih več novih poslovnih objektov, z novimi podjetji pa se povečuje tudi število delovnih mest. Med tujimi investitorji, ki so za svojo lokacijo izbrali Velenje, je za nas pomembno tudi farmacevtsko podjetje Ergopharma.

Razvoj cone bomo nadaljevali. Po odstranitvi visoko in srednje-napetostnih daljnovodov, ki prečkajo območje poslovne cone, bomo začeli pripravljati projektno dokumentacijo za njeno širitev za dodatnih pet hektarjev.

Vzpostavljamo novo Poslovno cono Pesje – vzhod

Pomemben korak pri ustvarjanju novih možnosti za razvoj gospodarstva predstavlja tudi nova Poslovna cona Pesje – vzhod. Z dobro pripravljenim projektom smo uspešno pridobili 2,1 mio EUR sredstev, s katerimi smo komunalno uredili 1,8 hektarja veliko območje. Vseh šest zemljišč smo uspešno prodali domačim podjetjem s področja pametne specializacije, ki so že začela postopke pridobivanja dovoljenj in pripravo projektne dokumentacije za gradnjo novih poslovnih objektov.

Razvijamo dolino zagonskih in hitrorastočih podjetij

Velenje je prepoznano kot mesto, ki namenja veliko pozornosti podpori zagonskim in mladim podjetjem. Pomembno vlogo pri tem ima SAŠA inkubator, ki je po letu 2014, ko je Mestna občina Velenje odkupila večinski delež podjetja in okrepila njegovo ekipo z mladim in motiviranim kadrom, začel sistematično razvijati podporno okolje za mlade podjetniške talente ter pomagati pri nastajanju novih podjetij. Rezultati so konkretni. V tem obdobju je nastalo 185 novih podjetij, med katerimi so danes tudi takšna, ki so postala pomembni zaposlovalci v našem okolju. Iz tega naslova je bilo do danes neposredno ustvarjenih 225 novih delovnih mest.

Pridobljene izkušnje in znanje so bili tudi eden ključnih razlogov, da smo se odločili za vzpostavitev doline zagonskih in hitrorastočih podjetij. Sistemsko in finančno podporo temu projektu smo uspeli zagotoviti tudi v Zakonu o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije. Pomemben pogoj za uresničitev te ideje sta dokončanje novega Industrijsko-tehnološkega inkubatorja (TecHub) in prenova Stare elektrarne v Center prihodnosti. Oba projekta bosta zagotavljala potrebno infrastrukturo za razvoj in delovanje novega podjetniškega ekosistema. Industrijsko-tehnološki inkubator bo na območju 7.200 m² namenjen razvoju novih inovativnih podjetij, raziskovalnim dejavnostim ter povezovanju gospodarstva in znanosti. Pomembno dodano vrednost bo predstavljal tudi Kemijski inštitut z biorafineracijo biomase, ki bo eden redkih tovrstnih laboratorijev v tem delu Evrope. Center prihodnosti v objektu Stare elektrarne bo na območju 9.242 m² povezoval podjetništvo, raziskave in izobraževanje. Velik poudarek bo namenjen trajnostni proizvodnji in rabi hrane, zelenim tehnologijam, energetiki in turizmu. Svoje prostore bo v njem dobila tudi Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru. Naš cilj je, da v teh dveh objektih v prvih petih letih ustvarimo vsaj 90 novih podjetij. Poleg naštetega pa imamo pripravljene načrte za preobrazbo obstoječih poslovnih con in vzpostavljanje novih poslovnih con. Naše stališče je, da želimo podpirati celotno lokalno gospodarstvo, ne glede na višino dodane vrednosti, privabljati nove investitorje od drugod in krepiti razvoj start-up skupnosti. Predvsem pa je to proces, ki mora biti usklajen s postopki zapiranja Premogovnika Velenje, saj je potrebno degradiranim površinam namenjati novo dejavnost.