Župan s srcem
Refleksija
Oskrba s toplotno energijo
Toplotna energija ne sme biti poligon za politična preigravanja
Dolgoročna, zanesljiva in cenovno vzdržna oskrba s toplotno energijo je eden najzahtevnejših izzivov tega obdobja. Pritiski na dvig cene toplotne energije pa niso novi. Začeli so se že konec leta 2014, ko sem tudi sam odšel iz Termoelektrarne Šoštanj.
Že leta 2017 smo zato pod vodstvom takratnega župana Bojana Kontiča Agencijo za energijo pozvali, naj odpravi anomalije v sistemu določanja cene toplotne energije. Mestna občina Velenje in Komunalno podjetje Velenje se namreč nista mogla vključiti kot stranki v postopek določanja cene energije s strani Termoelektrarne Šoštanj.
Še več – vhodni podatki, na podlagi katerih se določa cena toplotne energije, naj bi predstavljali poslovno skrivnost in nam niso bili v celoti razkriti. Ker kljub številnim pozivom teh sistemskih anomalij nismo uspeli odpraviti, smo se obrnili na Informacijskega pooblaščenca. Ta je pritrdil našemu stališču glede razkritja vhodnih podatkov za določitev cene toplotne energije ter energetskim družbam naložil njihovo razkritje. Namesto razkritja podatkov je Termoelektrarna Šoštanj s podporo lastnika sprožila postopek zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca.
Prav to je eden ključnih razlogov, zakaj si moramo v okviru zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja zagotoviti lastne vire energije. Le tako bomo imeli večji vpliv na sistem in bomo lahko občankam in občanom jasno pojasnili, iz česa je sestavljena cena toplote, ki jo plačujejo.
Pomembno je tudi, da smo bili uspešni pri vključitvi določb o omejitvi cene toplotne energije v t. i. interventni zakon o TEŠ – Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Na državni ravni je bil sprejet predlog, da cena toplotne energije iz Termoelektrarne Šoštanj ostane nespremenjena oziroma se lahko spreminja le skladno z določeno valorizacijo.
Brez takšne zakonske varovalke bi se lahko stroški postopnega zapiranja Premogovnika Velenje neposredno prenesli na prebivalce Šaleške doline. Manjše letne količine izkopanega premoga in visoki stroški izkopa bi namreč lahko pomenili višjo ceno premoga, posledično pa tudi višjo ceno toplotne energije.